Domov      Imenik zaposlenih      Informacije o podjetju KIJZ      NS      FAQ      f
 
   
 

mojupravljalec.si
Pregled podatkov o odjemnem mestu
in sporočanje stanja vodomera.

KP Logatec Obvestila občanom, prijava škode in infrastrukturi
Obvestila občanom,
prijava škode in infrastrukturi
 





Zbiranje in
odvoz odpadkov





Ločevanje odpadkov





Splošne informacije





Brošure - ločevanje odpadkov
 

Ravnanje s komunalnimi odpadki

Koledar odvoza odpadkov 2019

Legenda in seznam ulic 2019


Odloki

Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Logatec (LN 4/2009)


Obrazci

Naročilo odvoza kosovnih odpadkov
Naročilnica za opremo za prireditev (stojnice in posode za odpadke)
Naročilo dostave posod za odvoz odpadkov


 

LOČEVANJE ODPADKOV

Čisto kakovostno bivalno okolje in varstvo narave so vse pomembnejši dejavniki za zdravje ljudi ter ostalih živih organizmov, zato moramo skrbeti za zdravo stanje vseh ekosistemov, ki nas obkrožajo. Uresničitev te naloge zahteva celovito reševanje okoljske problematike na državni ravni, ker pa cilje uresničujejo ljudje, je najbolj učinkovito ukrepe izvajati v okviru lokalnih skupnosti.

Osnovna hierarhija ravnanja z odpadki je:

  1. PREPREČEVANJE
  2. PRIPRAVA ZA PONOVNO UPORABO
  3. RECIKLIRANJE
  4. DRUGI POSTOPKI PREDELAVE (npr. energetska predelava)
  5. ODSTRANJEVANJE

Odlaganje odpadkov je po prednostnem redu na zadnjem mestu, zato je potrebno poskrbeti, da bo odpadkov, ki končajo na odlagališču, čim manj. Preprečevanje nastajanja odpadkov tako predstavlja že prvo fazo na poti reševanja problematike, saj je najboljši tisti odpadek, ki sploh ne nastane.

Da bi bilo odpadkov čim manj, je spodaj navedenih nekaj koristnih nasvetov:

  • pri nakupu se odločite za embalažo, ki jo je mogoče vključiti v reciklažo,
  • uporabite večkrat uporabno embalažo,
  • dajte prednost proizvodom oziroma embalaži iz naravnih surovin,
  • informirajte se o okolju prijaznih alternativnih proizvodih,
  • kupujte toliko kot res potrebujete,
  • kupljeno blago previdno skladiščite,
  • primerno vzdržujte svoje aparate,
  • pred uporabo preberite navodila za uporabo izdelka, kajti napačna uporaba lahko spremeni vaš izdelek v odpadek,
  • izogibajte se izdelkov, ki so nevarni in je potrebno z njimi previdno ravnati.

Količine odpadkov, ki končajo na odlagališču, pa lahko v veliki meri zmanjšamo tudi tako, da natančno ločujemo odpadke in jih odlagamo v namenske zabojnike in/ali zbirne centre. Ločeno zbrane frakcije in odpadna električna in elektronska oprema gredo potem v nadaljnjo predelavo. Zapomniti si je potrebno, da moramo odpadke kot prvo ločiti na dve osnovni skupini, in sicer ORGANSKI ODPADKI (biološki kuhinjski in vrtni odpadki, papir, papirna in kartonska embalaža ter papirnati izdelki, les) ter ANORGANSKI ODPADKI (plastična, kovinska in mešana embalaža, plastika, kovine, mešani komunalni odpadki, nevarni odpadki, odpadna električna in elektronska oprema, gradbeni odpadki...). Z mešanjem teh dveh skupin odpadkov najbolj otežujemo predelavo odpadkov in povečujemo onesnaževanje okolja.


Plastična in kovinska embalaža

Embalaža so vsi izdelki iz katerega koli materiala, namenjeni temu, da blago, ne glede na to ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika (Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 – popr. in 35/17).

V posode za plastično in kovinsko embalažo odlagamo plastično in kovinsko embalažo in NE odpadke iz plastike in kovine. Pred odložitvijo upoštevajte:

  • Embalaža mora biti prazna (brez ostankov hrane ali druge vsebine),
  • pokrovčki morajo biti odviti,
  • plastenke, pločevinke in tetrapaki sploščeni,
  • ter vsebina mora biti v razsutem stanju in ne v zavezanih vrečah (vsebino vrečke stresite v posodo).

Kaj sodi v zabojnike za plastično in kovinsko embalažo?

  • plastenke, pločevink in konzerve pijač in živil,
  • plastični kozarčki, krožniki, lončki, pribor…,
  • tube,
  • plastične vrečke in folije,
  • tetrapaki,
  • aluminijaste folije,
  • embalaža zmrznjene hrane,
  • sestavljena embalaža živil (C/pap…),
  • prazna embalaža kave, kakava, rozin, riža, …,
  • majhni kovinski odpadki (zamaški, žice, žičniki, vijaki …),
  • prazna embalaža osebne higiene in kozmetike.

OPOZORILO, kaj ne sodi med plastično in kovinsko embalažo:

  • plastična embalaža čistil in pralnih sredstev z oznako nevarnega odpadka (nevarni odpadki),
  • pločevinke barv, lakov, … (nevarni odpadki),
  • plastične škatlice z zdravili (nevarni odpadki),
  • pločevinke pod pritiskom (nevarni odpadki),
  • neporabljena kozmetika (nevarni odpadki),
  • tube z oznako nevarnega odpadka (nevarni odpadki),
  • umazane plastenke, kozarci, pločevinke, vrečke, folije… (mešani komunalni odpadki),
  • diskete in zgoščenke (OEEO),
  • sijalke (OEEO).

Papir

Papir, karton ter papirna in kartonska embalaža se zbira v zbiralnicah – »eko otokih« v posodah z modrim pokrovom in podolgovato režo. Pred odložitvijo je potrebno upoštevati:

  • da se kartonska in papirna embalaža razstavi in zloži na primerno velikost, da se zmanjša volumen,
  • da papir, karton ter papirna in kartonska embalaža ni umazana ali mokra.

Kaj sodi v zabojnik za papir?

  • revije in časopisi,
  • reklame, katalogi, letaki, brošure,
  • knjige, zvezki, bloki,
  • pisemske ovojnice,
  • pisarniški papir,
  • karton in lepenka,
  • papirnate vrečke (ki niso plastificirane ali voskane),
  • telefonski imenik.

V zabojnik za papir pa ne sodi:

  • sestavljena embalaža (tetrapak in podobno) (plastična in kovinska embalaža),
  • papirnati robčki in brisačke (biorazgradljivi kuhinjski odpadki),
  • povoščen papir (mešani komunalni odpadki),
  • darilne vrečke (mešani komunalni odpadki),
  • vrečke za cement, apno in krmila (plastična in kovinska embalaža),
  • umazan papir (mešani komunalni odpadki),
  • tapete (mešani komunalni odpadki).

Steklo

Steklo se zbira v "eko otokih" in spada med odpadke, ki jih je najenostavneje reciklirati, hkrati pa ne izgubi svojih lastnosti oziroma kakovosti. Pred odložitvijo je potrebno upoštevati:

  • steklena embalaža mora biti prazna,
  • odstraniti je potrebno pokrove in zamaške.

Kaj sodi v zabojnik za steklo?

  • steklenice,
  • stekleni kozarci,
  • steklena embalaža.

V zabojnik za steklo pa ne sodi:

  • ogledalo (kosovni odpadek),
  • avtomobilsko steklo (se odda v Zbirnem centru Ostri vrh),
  • okensko steklo in ostalo ravno steklo (se odda v Zbirnem centru Ostri vrh),
  • steklo iz umetnih mas (npr. pleksi, se odda v Zbirnem centru Ostri vrh),
  • steklo z dodanimi primesmi (ognjevarno steklo…., se odda na Zbirnem centru Ostri vrh),
  • keramika in porcelan (mešani komunalni odpadki),
  • pokrovi in zamaški (plastična in kovinska embalaža).

Biorazgradljivi kuhinjski odpadki (organski odpadki, biološki odpadki)

Med vsemi frakcijami so biološki odpadki najbolj problematični in bi jih morali občani najbolj dosledno ločeno zbirati ali v zeleni posodi za odpadke ali v lastnih vrtnih kompostnikih. Pomešani z ostalimi komunalnimi odpadki povzročajo velike količine toplogrednih plinov, nastajanje nevarnih organskih kislin ter velikega smradu na odlagališčih in že na odjemnih mestih. V kolikor so biološki odpadki pomešani z ostalimi frakcijami, je kljub obdelavi težje dobiti čiste frakcije, ki so še primerne za recikliranje. Posledično ti odpadki končajo na odlagališču, saj so neuporabni.

Kaj sodi v zabojnik za biorazgradljive kuhinjske odpadke?

  • trdi ostanki hrane,
  • olupki in ostanki sadja in zelenjave,
  • kavne in čajne usedline, filtri in vrečke ,
  • pokvarjena živila,
  • jajčne lupine,
  • papirnati robčki in brisačke,
  • ostanki pridelkov na vrtu,
  • listje, veje, plevel, trava, lubje…,
  • rože in stara zemlja lončnic.

V zabojnik za biorazgradljive kuhinjske odpadke pa ne sodi:

  • kosti (mešani komunalni odpadki),
  • ohlajen pepel (mešani komunalni odpadki),
  • vsa embalaža živil (embalaža),
  • Plenice, sanitarni izdelki (mešani komunalni odpadki),
  • olja in maščobe (nevarni odpadki),
  • iztrebki malih živali (mešani komunalni odpadki),
  • steklena embalaža (steklo),
  • lasje in dlaka (mešana komunalna embalaža),
  • papirnate vrečke (papir),
  • ogorki cigaret (mešani komunalni odpadki).

Kompostiranje

Kompostiranje je naravni proces, ki se vsakodnevno odvija v naravi. Je proces, kjer se biomasa spreminja v kompost in posledično humus. Označimo ga lahko kot proces recikliranja bioloških odpadkov, katerega rezultat je naravno gnojilo - kompost, ki pomešan s prstjo ustvarja humus. Humus pa je najboljše in najbolj naravno hranilo rastlin. Deluje kot vpojna goba, ki v deževnih dneh vpija vodo in jo sprošča v času suše. Humus zelo izboljša tako peščeno kot ilovnato prst, saj jo ščiti pred izsušitvijo in erozijo. Značilnost humusa je tudi ta, da »ozdravi« prst, saj je le-ta obogatena s humusom in manj podvržena škodi, ki jo povzročajo bolezni in insekti. Humus je temen, zato zbere več sončne svetlobe in tako prispeva k podaljšanju sezone rasti.

V kolikor se biološke odpadke meče v zabojnike za mešane odpadke se ustvarja škoda, ker biološki odpadki pomešani z ostalimi odpadki povzročajo velike količine toplogrednih plinov, nevarnih organskih kislin ter velikega smradu na odlagališčih in na odjemnih mestih.


KRATKA NAVODILA O KOMPOSTIRANJU

Kompostnik priporočene velikosti 1m2 površine in do 1,5m višine naj bo postavljen v polsenci (naj z izgledom in vonjem ne moti sosednjih hiš) in v zavetrni legi. Lokacija je pomembna zaradi zagotavljanja ustrezne temperature kompostnega kupa, da lahko mikroorganizmi in male živali opravijo svoje delo v procesu nastajanja komposta. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo iz vseh strani primerno prezračen. Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne kompostnike, ne glede na to ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompostniki.

Sestava kompostnega kupa:

  • dno komposta: plast grobega materiala kot so veje, slama, manjši leseni delci, ki zagotovijo zračnost in odtok vode iz kompostnega kupa,
  • zelena plast komposta: kuhinjski biološki odpadki – ostanki hrane, jajčne lupine, ostanki sadja in zelenjave, sveža pokošena trava, ostanki odmrlih hišnih, balkonskih in vrtnih rastlin,
  • rjava plast komposta: zdrobljeni ostanki drevja in grmovja po rezanju, odpadlo suho listje, slama, seno, šota, zemlja sobnih in balkonskih rastlin, žagovina naravnega lesa, luščine oreščkov, kavne in čajne usedline, papir, lepenka,
  • na kompost ne sodijo maščobe in kosti.

Dno komposta se prekrije z zeleno in nato z rjavo plastjo. Obe plasti se menjata do maksimalne višine 1,5 metra zaradi lažjega vzdrževanja in premetavanja kupa. Kompostni kup se sestavi spomladi ali jeseni. Zeleno plast se vedno prekrije z rjavo plastjo, s katero se tudi zaključi sestava kompostnega kupa, da se prepreči neprijetne vonjave in ne privabi nezaželene goste kot so podgane ali ptiči.

Za optimalni razkrojni proces je pomembna zadostna prisotnost kisika, zato mora biti kompostni kup dovolj zračen in vlažen, da ne gnije in se ne izsuši, saj v takih primerih proces nastajanja komposta ne bo potekal. Zračenje naj bi se izvajalo pogosto, 2 do 3 krat mesečno, celoten kup pa se premeče, ko začne močno smrdeti ali pa v njem temperatura drastično pade.

Kompostiranje vedno ni možno izvesti na domačem vrtu, saj stanovanjski objekti nimajo primernih površin ali ni ustrezne velikosti zemljišča ali ljudje v večini nimajo časa, da bi se s kompostiranjem tudi ukvarjali. V ta namen v večjih naselji z gostejšo pozidavo omogočamo zbiranje bioloških odpadkov v 120L, 240L in 770L posodah ter njihov odvoz v kompostarno. Odvoz v hladnejši polovici leta od novembra do aprila poteka 1 krat na 14 dni, v toplejši polovici leta od aprila do oktobra pa 1 krat tedensko. V posodo za biološke odpadke se odlaga enake odpadke kot na kompostni kup.


Nevarni odpadki

Nevarni odpadki spadajo med najbolj problematične odpadke, saj že njihovo ime nakazuje na negativne posledice na zdravju ljudi in okolje. Nevarni odpadki so označeni s posebnimi oznakami:

jedko okolju nevarno plin pod tlakom škodljivo / dražljivo ekspolozivno vnetljivo

 

 

   
oksidativno zdravju škodljivo strupeno      
 

Med nevarne odpadke spada tudi njihova embalaža, kljub temu da je prazna in zato le-ta spada v zabojnik nevarnih odpadkov. Nevarne odpadke enkrat letno zbiramo na AKCIJI NEVARNIH ODPADKOV v mesecu aprilu. Med letom pa jih lahko oddate na Zbirnem centru Ostri vrh.

Kaj spada med nevarne odpadke?

  • barve, laki, razredčila, odstranjevalci rje, kiti, tesnila, lepila,
  • čistila (organska topila, jedka čistila),
  • kozmetika na alkoholni osnovi, toniki, losjoni, tablete, razpršila, laki za nohte, odstranjevalci laka, preparati za lase in vsa ostala neporabljena kozmetika,
  • motorno olje, bencin, avtokozmetika, avtomobilske barve in kiti, tekočine za pranje stekla, hladilna tekočina, zavorna tekočina, akumulatorji,
  • flouroscentne žarnice, živosrebrni termometri, fotokemikalije, različne kisline in baze,
  • jedilno olje in mast,
  • naftalinske kroglice,
  • baterijski vložki,
  • različna razpršila,
  • kartuše tiskalnikov,
  • razpršilo za zajedalce, gnojila, pesticidi in insekticidi, fungicidi, herbicidi, strupi,
  • vsa embalaža, na kateri je eden od znakov za nevarne odpadke.

 

ODPADNA ZDRAVILA – posebna vrsta nevarnih odpadkov!

Danes je znano, da v vodo sproščamo velike količine spojin, kot so farmacevtiki, fitofarmacevtska sredstva, proizvodi za osebno higieno, barvila in druge umetno sintetizirane molekule. Najdemo jih na iztokih čistilnih naprav, v površinskih vodah in v sledeh tudi že v podtalnici. Med najpogosteje najdenimi ostanki zdravil v površinskih vodah in podtalnici so kofein, diklofenak, ibuprofen, naproksen, benzafibrat, gemfibrozil in karbamazepin. Z napačnim ravnanjem omogočamo zdravilom vstop v okolje, kar ima lahko neželene posledice tako za okolje kot tudi za ljudi. Zdravila so namreč sestavljena iz kemikalij in kemijskih spojin, katerih namen je uničevanje določenih mikroorganizmov (npr. virusi, bacili). Nenadzorovano in nepravilno ravnanje lahko tako prizadene naš ekosistem, saj se s tem povečuje odpornost povzročiteljev bolezni. Pravila ravnanja ter pogoje za zbiranje in odstranjevanje neuporabnih zdravil in ostankov zdravil določa Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili (Uradni list RS, št. 105/08; v nadaljevanju: Uredba).

Kaj je zdravilo?

Zdravilo je snov, ki se v primerni farmacevtski obliki, določenem odmerku in časovnih presledkih uporablja za zdravljenje, preprečevanje ali prepoznavanje bolezni. Sestavljeno je iz ene ali več zdravilnih učinkovin, ki so odgovorne za delovanje zdravila, ter več pomožnih snovi, ki omogočajo izdelavo oblike zdravila in njegovo uporabo.

Oddajanje odpadnih zdravil

Uredba določa, da mora končni uporabnik odpadna zdravila, ki se uvrščajo med odpadke iz zdravstva ali veterinarstva, oddati:

  • zbiralcu odpadnih zdravil,
  • veletrgovcu z zdravili, če mu veletrgovec z zdravili dobavlja zdravila za izvajanje njegove dejavnosti in je oddaja takšnih odpadkov dogovorjena z njim,
  • imetniku dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno, če mu ta oseba dobavlja zdravila za uporabo v izvajanju njegove dejavnosti in je oddaja takšnih odpadkov dogovorjena z njo.

Zgoraj našteto pomeni, da je potrebno odpadno zdravilo oddati v za to namenjene posode v lekarnah oziroma trgovinah, kjer ste zdravilo kupili. Še zmeraj pa lahko odpadno zdravilo oddate tudi na zbirnih centrih in akcijah zbiranja nevarnih odpadkov.

Kako oddati odpadna zdravila?

  • Odpadna zdravila v trdnem stanju (npr. tablete, kapsule, svečke), ki so zaprta v originalni, nepoškodovani in čisti embalaži – ni pa nujno, da so takšna zdravila še originalno zaprta.
  • Odpadna zdravila v obliki praškov ali tekočin (npr. praški, posipala, kreme, sirupi, kapljice), ki so originalno zaprta v nepoškodovani in čisti embalaži, in še niso bila odprta, pretrgana ali kako drugače spremenjena.
  • Odpadno zdravilo pripravimo za oddajo tako, da predhodno odstranimo zunanjo ovojnino, ki ni neposredno v stiku z zdravilom in v zabojnik odvržemo samo zdravilo s stično ovojnino.

Med odpadna zdravila ne sodijo:

  • kartonska in izpraznjena plastična ali steklena embalaža, ki ni v neposrednem stiku z zdravilom (prodajna embalaža),
  • priložena navodila za uporabo zdravil,
  • drugi odpadki oz. izdelki, ki so na videz sorodni zdravilom in jih je mogoče kupiti v lekarnah ali specializiranih prodajalnah, ne vsebujejo pa zdravilnih učinkovin (npr. kozmetični proizvodi in prehranska dopolnila),
  • odpadki iz zdravstva (npr. injekcije, igle, cevke, ampule, ostri predmeti),
  • medicinsko tehnični predmeti (npr. komplet prve pomoči, ki mu je pretekel rok uporabe, diagnostični aparati),
  • kemikalije (npr. eter, smukec, citronska kislina) – SO PA NEVARNI ODPADKI,
  • odpadna zdravila, izdelana iz krvi ali plazme, ki jih urejajo predpisi o preskrbi s krvjo,
  • odpadna zdravila, ki v registru zdravil RS spadajo v ATC skupino (B05B – raztopine za intravensko uporabo, B05D – raztopine za peritonealno dializo, B05X – dodatki intravenskim raztopinam, V07A – drugi neterapevtski pripravki).

Pomembno je vedeti:

  • zdravil ne splakujemo skozi straniščno školjko ali jih dajemo med navadne gospodinjske odpadke,
  • ne kupujemo velikih količin zdravil na zalogo, za vsak primer,
  • redno pregledujemo lastno »domačo« lekarno, saj le tako ugotovimo, ali so se zdravila morda začela kvariti in ali jim je že potekel rok uporabnosti,
  • zdravil ne posojamo drugim, ki imajo podobne znake, zaradi katerih je zdravnik predpisal zdravilo

Odpadna električna in elektronska oprema (OEEO)

Posebna vrsta odpadkov je odpadna električna in elektronska oprema, ki se s posebno obdelavo lahko loči v surovine in s tem v ponovno uporabo, saj je OEEO sestavljena iz različnih materialov, med katerimi so tudi nevarni odpadki. OEEO odpadki se zbirajo na Zbirnem centru Ostri vrh ter v E - uličnih zabojnikih. Kaj se zbira v E – uličnih zabojnikih, poglej v brošuro.

Kaj spada med odpadno električno in elektronsko opremo?

  • Oprema za toplotno izmenjavo

Hladilniki, zamrzovalniki, naprave, ki samodejno izdajajo hladne proizvode, oprema za klimatizacijo,   oprema za razvlaževanje, toplotne črpalke, oljni radiatorji in druga oprema za toplotno izmenjavo, v kateri se uporabljajo druge tekočine kot voda.

  • Zasloni, monitorji in oprema z zasloni, katerih površina je večja od 100 cm2

Zasloni, televizijski sprejemniki, okvirji LCD za fotografije, monitorji, prenosni računalniki, notesniki.

  • Sijalke

Paličaste fluorescentne sijalke, kompaktne fluorescentne sijalke, fluorescentne sijalke,  visokointenzivnostne sijalke, vključno z visokotlačnimi svetili z natrijevimi parami in metalhalogenidnimi sijalkami, nizkotlačne svetila z natrijevimi parami, svetleče diode.

  • Velika oprema

Pralni stroji, sušilci oblačil, pomivalni stroji, kuhalniki, električni štedilniki, električne gorilne plošče, svetilke, oprema za reprodukcijo zvoka ali slik, glasbena oprema (razen orgel v cerkvah), naprave za pletenje in tkanje, veliki računalniki, veliki tiskalni stroji, oprema za kopiranje, veliki igralni avtomati na kovance, veliki medicinski pripomočki, veliki instrumenti za spremljanje in nadzor, velike naprave, ki samodejno izdajajo proizvode in denar, fotovoltaični paneli.

  • Majhna oprema

Sesalniki, sesalniki-metle, naprave za šivanje, svetilke, mikrovalovne pečice, oprema za prezračevanje, likalniki, opekači, električni noži, kuhalniki vode, ure in zapestne ure, električni brivniki, tehtnice, naprave za nego las in telesa, kalkulatorji, radijski sprejemniki, videokamere, videorekorderji, glasbeni stolpi, glasbeni instrumenti, oprema za reprodukcijo zvoka ali slike, električne in elektronske igrače, oprema za šport, računalniki za kolesarjenje, potapljanje, tek, veslanje itd., dimni javljalniki, regulatorji ogrevanja, termostati, majhno električno in elektronsko orodje, majhni medicinski pripomočki, majhni instrumenti za spremljanje in nadzor, majhne naprave, ki samodejno izdajajo proizvode, majhna oprema z vgrajenimi fotonapetostnimi paneli.

  • Majhna oprema za IT in telekomunikacije (nobena zunanja dimenzija ni večja od 50 cm)

Mobilni telefoni, GPS, žepni kalkulatorji, usmerjevalniki, osebni računalniki, tiskalniki, telefoni.


Mešani komunalni odpadki (nekoristni odpadki)

Mešani komunalni odpadki so nekoristni odpadki, iz katerih ne moremo pridobiti surovin za recikliranje ali jih kako drugače uporabiti. To so odpadki, ki končajo na odlagališču.

Kaj sodi med mešane komunalne odpadke?

  • umazane plastenke, kozarci, pločevinke, vrečke, folije…,
  • povoščen papir,
  • kosti,
  • ohlajen pepel,
  • plenice, sanitarni izdelki,
  • odslužene krpe,
  • iztrebki malih živali,
  • lasje in dlaka,
  • ogorki cigaret,
  • umazan in navlažen papir,
  • čevlji,
  • vrečke sesalcev,
  • pometene smeti,
  • elastike,
  • umazani kosi blaga,
  • žvečilni gumi,
  • keramika, porcelan,
  • mačji pesek,
  • kasete, filmi, fotografije,
  • celofan,
  • lepilni trakovi.

Gradbeni odpadki

Na zbirnem centru Ostri vrh lahko uporabniki oddajo tudi manjše gradbene odpadke, ki so količinsko omejeni. Pred oddajo le-teh odpadkov se jih stehta in če je količina presežena, se za presežek izstavi račun.

Omejitve so:

  • Uporabniki iz gospodinjstev na območju občine Logatec lahko do 500 kg gradbenih odpadkov ali do 0,5 m3 gradbenih odpadkov iz lahkih izolacijskih materialov na mesec oddajo brezplačno.
  • Uporabniki iz gospodinjstev na območju občine Logatec lahko do 250 kg azbestno cementnih odpadkov v obdobju 6 mesecev oddajo brezplačno.
  • Cena za prevzem lesa velja za gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost ter samostojne podjetnike.

Kaj sodi med gradbene odpadke?

Med gradbene odpadke spadajo odpadki, ki nastajajo pri manjših popravilih ali adaptacij:

  • opeka
  • omet
  • strešniki
  • keramične ploščice
  • kosi betona
  • cement,…

Posebni odpadki so AZBESTNI ODPADKI, ki jih uporabnik lahko odda v Zbirnem centru Ostri vrh. Pred oddajo se odpadki na vhodu v Zbirni center stehtajo in po navodilu zaposlenega odložijo na ustrezen prostor. Odpadki morajo biti tudi ustrezno pripravljeni, in sicer v skladu z navodili iz Uredbe o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 34/08), in sicer:

  • Trdno vezani azbestni odpadki morajo biti pred odstranjevanjem pakirani v zaprtih vrečah ali oviti s folijo, tako da se prepreči sproščanje azbestnih vlaken v okolje med prevozom ter pri nakladanju in razkladanju.
  • Za pakiranje ali ovijanje trdno vezanih azbestnih odpadkov je treba uporabljati vreče iz tkanin iz umetne snovi ali polietilensko folijo debeline najmanj 0,4 mm ali raztegljivo folijo v toliko slojih, da je zagotovljena debelina najmanj 0,6 mm.

Izrabljene gume

Izrabljene avtomobilske gume je treba zbirati ločeno. V Sloveniji za učinkovit sistem ravnanja z izrabljenimi gumami skrbi družba SLOPAK, ki zbrane pnevmatike usmerja v nadaljnjo predelavo. Izrabljene pnevmatike lahko brezplačno oddate pri vulkanizerjih ali na Zbirnem centru Ostri vrh. Na zbirnem centru SPREJEMAMO izrabljene avtomobilske gume SAMO OD FIZIČNIH OSEB, vendar letna količina na osebo ne sme presegati 50 kg. Na eno osebo prevzamemo letno od 4 do 6 avtomobilskih gum.

Izrabljenih avtomobilskih gum od povzročitelja, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost NE SPREJEMAMO!

Nasveti za ravnanje z gumami:

  • gum ni dovoljeno sežigati doma,
  • gum ni dovoljeno odlagati na ekoloških otokih (zraven zabojnikov),
  • gum ni dovoljeno oddajati v času zbiranja kosovnih odpadkov,
  • gum ni dovoljeno odlagati med preostanek komunalnih odpadkov.

Sveče

Odpadne nagrobne sveče se posebna vrsta odpadkov. Sveče vsebujejo klor, kar pomeni, da se jih ne sme odlagati ali energetsko izrabiti. Posledično se sveče zbirajo ločeno od ostalih odpadkov. Sveče se zbirajo v zabojnikih SAMO ZA VSE ODPADNE SVEČE, ki se nahajajo ob pokopališčih in na Zbirnem centru Ostri vrh.

V zabojnik sodijo samo vse vrste odpadnih sveč.

V zabojnik ne sodi:

  • embalaža tekočega voska, lončki rož, vžigalniki, embalaža hrane in pijače, vrečke
  • odpadno cvetje, rastlinski odpadki kot so trava, listje, plevel
  • umetno cvetje, žalni trakovi, venci

  

     
 
Dosegljivi za stranke:
ponedeljek - petek: 07.30 - 14.30
malica: 10.00 - 10.30


Delovni čas zbirnega centra:
pon - pet: 06.30 - 14.30
torek: 06.30 - 17.00 (od 1.4. do 31.10.)
sobota: 07.00 - 12.00
malica: 10.00 - 10.30
gsm: 051 653 448
Komunalno podjetje Logatec d.o.o.
Tržaška cesta 27, 1370 Logatec
01 / 750 81 10
051 656 271, int. 10

info@kp-logatec.si
Dežurni telefon za pogrebno dejavnost:
041 310 294 (24/7)

Dežurni telefoni za prijavo motenj in napak izven delovnega časa podjetja:

vodovod: 041 308 666
kanalizacija: 041 310 295
ceste: 041 310 295



mojupravljalec.si
Pregled podatkov o odjemnem mestu
in sporočanje stanja vodomera.

 
  Vse pravice pridržane © 2019
Komunalno podjetje Logatec d.o.o.
 
  Oblika: Mimetik design
Fotografije: Andrej Korenč
Postavitev spletnega mesta: Prolog d.o.o., Logatec | 1990 - 2019 | CMSx