Zadnje 3 priloge za 2022

Priloge k računu za 2023

Poročila

Poročilo o pitni vodi 2022
Poročilo o pitni vodi 2021

Odloki

Odlok o varovanju vodnih virov v občini Logatec (Logaške novice, št. 4/01)
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav javnega vodovoda v občini Logatec
Odlok o oskrbi s pitno vodo v občini Logatec (LN 12/2013)
Pravilnik o subvencioniranju stroškov prevoza pitne vode v Občini Logatec (LN, št. 6/20), velja od 14.7.2020
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Logatec (Logaške novice, št. 6/21, str.2)
Pravilnik o subvencioniranju sistemov za uporabo pitne vode in deževnice v občini Logatec (Uradne objave št. 6/22)
Odlok o varstvu vodnega vira “Kaptažna vrtina VB-1/95 na Medvedjem Brdu" (Uradni list RS, št. 15/98)
Odlok o varstvu vodnega vira "Kaptažna vrtina Grčarevec"- G/97 (Uradni list RS, št. 67/97)
Odlok o varstvu vodnega vira »Kaptažna vrtina Pikelce (Uradni list RS, št. 45/97)
Odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnih virov Črni Potok, Petkov studenec, Kobalov studenec, Beber, Novak in Perile (Uradni list SRS, št. 32/83)

Objave Komunalnega podjetja Logatec

Izmenjevalnica - Prevetrimo omare 7

Med 19. in 27. novembrom 2022 smo obeleževali Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO). ETZO je največji projekt na področju ozaveščanja o varovanju okolja in zmanjševanju odpadkov.

Letošnja tema tedna je bil tekstil. V letošnjem evropskem tednu zmanjševanja odpadkov so po vsej Sloveniji izvedli 88 akcij, kar je največ doslej. Akcije so prijavljale šole, vrtci, komunalna podjetja in manjša podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo rabljenih oblačil, sodelovala so tudi tekstilna proizvodna podjetja.

V soboto 26. novembra je v Logatcu v ta namen potekala naša že sedma akcija Prevetrimo omare, ki smo so izpeljali v soorganizaciji s Knjižnico Logatec in Klubom logaških študentov. Poleg izmenjevalnice smo priredili še delavnico popravljanja oblačil z Romano Pirman. Veseli smo bili zelo dobrega obiska, izmenjali smo zares ogromno količino oblačil in tako vsaj malenkostno znižali količino tekstilnih odpadkov.

Tekstilna industrija je namreč ena največjih onesnaževalcev, saj ima velik vpliv na onesnaževanje vode, rabo tal in emisije toplogrednih plinov. Velika večina ljudi še vedno kupuje oblačila v trgovinah s hitro modo, ta pa so manj kakovostna, narejena v državah tretjega sveta, imajo zelo velik ogljični odtis, kemikalije in drugi izpusti iz industrije pa imajo velik negativen vpliv na vode in biodiverziteto.

Tekstilni odpadki so poleg elektronskih najhitreje rastoča vrsta odpadkov. Za primer globalna tekstilna industrija letno proizvede 150 milijard kosov oblačil in ter s tem povzroči 93 milijonov ton odpadkov.

Tekstilni odpadki večinoma končajo na odlagališčih ali v sežigalnicah.

K zmanjšanju odpadnega tekstila lahko pripomoremo vsi, s tem, da se odrečemo nakupu novih oblačil, ki jih ne potrebujemo, izmenjevanjem oblačil, nakupu oblačil v trgovinah, kjer prodajajo oblačila iz druge roke, če pa oblačila že zavržemo jih zavržemo med tekstilne odpadke (rdeče zabojnike), ti pa gredo potem na predelavo.

Premična naprava za sušenje komunalnega blata na čistilni napravi Logatec

Avgusta 2019 je Madžarska omejila sprejem in obdelavo odpadkov mulja iz čistilnih naprav, kar je za Slovenijo, in tudi za Logatec, pomenilo problem prevzema oziroma odvoza blata iz čistilnih naprav. Problem ni bil samo v neprevzemnju blata, ampak tudi v močnem naraščanju stroškov. Pri pregledu in analizi različnih možnostih rešitve problematike (tehnologija BIOVOLTAIK, tehnologija WASTESTATION™, solarna sušilnica blata, tehnologija predelave mulja iz čistilnih naprav v gradbeni kompozit), se je kot najboljša možnost izkazala premična naprava za sušenje komunalnega blata, ki posuši blato do vsebnosti minimalno 90 % suhe snovi. Končni produkt je odpadek v obliki pelet. Premična naprava za sušenje komunalnega blata je pravzaprav sušilni sistem sestavljen iz:

zabojnika v katerem poteka sušenje blata,
dozirnega transporterja za dovod blata in
plinskega gorilnika.

Delovanje premične naprave za sušenje komunalnega blata poteka tako, da batna črpalka potiska blato v dozirno enoto, ki prehaja iz enote na tekoči trak skozi specialno matrico. Dozirna enota se neprekinjeno pomika od ene strani do druge in tako tvori enakomeren nanos blata na sušilni trak. Kapaciteto je možno prilagajati preko hitrosti vrtenja dozirne črpalke za blato. Na koncu dozirne enote in je vgrajen specialen nož, ki reže blato na dolžino rezancev in tako prepreči mašenje dozirne enote (slika: shema premične naprave za sušenje komunalnega blata).

Karakteristike premične naprave za sušenje komunalnega blata (klikni)

Sestavni del premične naprave za sušenje komunalnega blata je tudi pralnik izpustnega zraka.

Pralnik zraka je oblikovan za reduciranje amonija in onesnaženega zraka iz sistema sušenja. Pralnik ima dve stopnji čiščenja:

stopnja izpira amonij iz odsesanega zraka,
stopnja z uporabo kisline odstrani neprijeten vonj iz odsesanega zraka

V horizontalnem mokrem pralniku zraka se izpira onesnažen zrak z raztopino žveplove kisline in vodikovega peroksida. V fazi dovajanja kisline se navlaži lamelna stena z uporabo sprejnih šob. Šobe dovajajo vodo, ki teče preko lamelnih sten in spirajo onesnažen zrak. V pralnik se glede na zvišanje ali znižanje pH vrednosti (redoks potenciala) avtomatsko dodaja žveplova (VI) kislina ali vodikov peroksid. Nasičena odpadna voda se iz dna pralnika periodično izčrpa na čiščenje na čistilno napravo.

Poskusno obratovanje in celotno plačilo premične naprave za sušenje komunalnega blata je bilo zaključeno konec leta 2021. Hkrati se je izvedla tudi primopredaja naprave. Premična naprava za sušenje komunalnega blata je v garancijski dobi (18 mesecev) in v tem času je dobavitelj dolžan odpraviti napake ter hkrati posegi s strani upravljalca v tem času niso dovoljeni.

Tekom vzpostavitve in zagona premične naprave za sušenje komunalnega blata so se začele pojavljati napake v delovanju, in sicer:

Premična naprava za sušenje komunalnega blata ne deluje kontanuirano, večkrat dnevno javlja napake, kar vodi v neprestano ustavljanje naprave.
Zaradi neprestanih izpadov v delovanju naprave je količina posušenega blata manjša, na čistilni napravi pa se kopiči neposušeno blato.
Naprava povzroča neznosen smrad (pralnik zraka ne deluje ustrezno), kar močno zmanjšuje kakovost življenja okoliških prebivalcev in vpliva na počutje in zdravje zaposlenih na čistilni napravi.
Naprava povzroča hrup, ki je sicer znotraj zakonsko določenih mej.
Pomanjkljiva navodila posredovana iz strani dobavitelja.

Izvedle so se sledeče aktivnosti:

Izvedla se je meritev hrupa, kjer je bilo ugotovljeno, da hrup ne presega mejnih vrednosti (priloga 1). Kljub temu se je izvedla montaža dušilnika hrupa na sušilnici blata in posledično se je raven hrupa še dodatno zmanjšala za dobrih 15 dBA.
Izvedle so se meritve emisij v zrak (priloga 2).
Glede na napake, ki so se pojavljale in konstantno ustavljanje naprave (nekontinuirano delovanje) se je kontaktiralo dobavitelja naprave in pozvalo k odpravi le-teh (priloga 3). Z dobaviteljem in nemškim proizvajalcem je v mesecu maju predviden sestanek.
Za zmanjšanje smradu se je uvedla stopnja čiščenja zraka z dodajanjem vodikovega peroksida, ki ga dobavitelj pri postavitvi naprave ni predvidil. Rešitev ni dala ustreznih rezultatov, kljub večanju dozirne količine vodikovega peroksida, kar naj bi izboljšalo stanje oziroma zmanjšalo smrad.
Odpravile so se mehanske napake na dozirniku vodikovega peroksida, ponovno so se nastavili nivoji vode v pralniku, pregledale so se električne povezave in izvedle nadgraditve programov delovanja, ponovno so se kalibrirale sonde za doziranje vodikovega peroksida.

Kljub dosedaj izvedenim dejavnostim, ki niso dale ustreznih rezultatov, se še naprej trudimo odpravljati težave s smradom in tudi hrupom. Začrtane so sledeče aktivnosti oziroma možnosti nadaljnih ukrepov, kjer upamo, da najdemo rešitev brez motečih vonjav in emisij:

Predlog dobavitelja sušilnice blata za zajezitev izpusta pare iz sušilnika blata: izgraditev dimnika ustrezne velikosti z modulom, ki služi kot kondenzator vodne pare, kjer se le-ta ohladi in vrača nazaj v pralnik zraka.
Izvedbo preskusa obdelave koncentriranega blata pred dehidracijo z ultrafinimi (nano) mehurčki ozona/kisika za zmanjšanje - odpravo smradu: obdelava blata pred sušenjem z nano mehurčki ozona, kjer se suspenzija nasiti z ozonom in se s tem prepreči smrad.
Zaprt sistem kroženja zraka brez uporabe pralnika, in sicer pri sušenju blata zrak kondenzira in se vrača nazaj ohlajen, kjer se ponovno segreva in suši blato.
Uporaba biofiltrov za zmanjševanje smradu sušilnice blata.

Glede na upravičene zahteve občanov zaradi neprijetnega vonja in zahtevo župana g. Berta Menarda smo, konec aprila, premično napravo za sušenje komunalnega blata začasno ustavili.

S strani občana so bila posredovana vprašanja, ki se nanašajo na Čistilno napravo Logatec in na premično napravo za sušenje komunalnega blata. Skladno z določili in namenom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) smo na vprašanja odgovorili ter jih občanu tudi posredovali (odgovori na vprašanja).

Rešitve za odpravo težev z neprijetnimi vonjavami ter samo umestitvijo čislilne naprave v okolje iščemo tudi v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU (izr. prof. dr. Andrej Mihevc) ter z Institutom Jožef Stefan (dr. Dušan Žigon).

Vsi so potrdili prejem.

MOP je posredoval pisni odgovor, na našo prošnjo za pojasnilo v zvezi z napravo za sušenje blata. Prav tako smo prejeli tudi odgovor Instituata Jožef Stefan.

Objavljamo tudi Rezultate analize komunalne odpadne vode - vtok in iztok iz KČN Logatec (13. 6. 2022 - 14. 6. 2022) izvajalca Eurofins ERICO Slovenija d.o.o.

BOŽIDAR RESNIK, NOVI DIREKTOR KP LOGATEC: SUŠILNICA BLATA JE UČINKOVIT, A ENERGETSKO PREVEČ POTRATEN PRODUKT

Z letošnjim letom je novi direktor Komunalnega podjetja Logatec postal Božidar Resnik. Gradnja novega zbirnega centra bo med njegovimi prednostnimi nalogami, sušilnica blata je po njegovem mnenju učinkovit, a energetsko preveč potraten produkt, sam bi zanjo izbral drugo lokacijo. Če bodo razmere dopuščale, bodo spomladi zaživele čistilne akcije, predvsem pa bo novi direktor skušal čim več in čim bolje komunicirati s sodelavci, občani in občino.

Božidar Resnik, po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva, prihaja iz manjše vasi med Novim mestom in Krškim, kjer je 14 let opravljal funkcijo direktorja komunalnega podjetja Kostak Krško, zadnja leta pa je služboval v Mariboru, na Inštitutu za krožno gospodarstvo, in pomagal Snagi pri uvajanju sortirnice.

Celo članek si lahko preberete na povezavi:
Bozidar_Resnik_intervju2022.pdf

Ostale objave

V Logatcu zaustavili sušilnico blata

Vabljeni k ogledu prispevka v Poročilih na RTV Slovenija o premični napravi za sušenje komunalnega blata na čistilni napravi Logatec.

RTV, 7. 6. 2022

https://4d.rtvslo.si/arhiv/porocila/174878816

Obremenjevanje okolja z neprijetnim vonjem

Izpostavljenost nekaterih primerov obremenjenosti zunanjega zraka z neprijetnim vonjem je okoljski in družbeni problem.

Za učinkovito ukrepanje v primerih obremenjenosti zunanjega zraka z vonjem je treba zagotoviti ustrezne mejne vrednosti, ki opredeljujejo sprejemljive ravni emisij neprijetnega vonja in/ali izpostavljenosti neprijetnemu vonju v zunanjem zraku.

Strokovne podlage za vzpostavitev sistema za obvladovanje obremenjenosti zunanjega zraka z neprijetnim vonjem (MOP, Ljubljana, 2019, 109 str.)

Študija Obremenjevanje okolja z neugodnimi vonjavami iz kmetijstva in drugih nepremičnih virov onesnaževanja zraka prikazuje problematiko neugodnih vonjav, ki nastajajo predvsem v živilski industriji. Obsega zaznavanje vonjav, njihovo širjenje in možne ukrepe preprečevanja oziroma zmanjšanje obremenitve onesnaževanja zraka z neprijetnimi vonjavami.

Obremenjevanje okolja z neugodnimi vonjavami iz kmetijstva in drugih nepremičnih virov onesnaževanja zraka (Dobeic, M. Obremenjevanje okolja z neugodnimi vonjavami iz kmetijstva in drugih nepremičnih virov onesnaževanja zraka. Inštitut za sanitarno inženirstvo, Ljubljana, 2005, 123 str.)

Zakonodaja: Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09, 50/13, 44/22-ZVO-2 in 48/22).

Sušilnico komunalnega blata ustavili, iščejo rešitve

Lani so ob čistilni napravi v Logatcu postavili sušilnico komunalnega blata, letos pa so začeli okoliški prebivalci opozarjati, da se iz nje širi neznosen smrad.

»Za nas edina sprejemljiva rešitev je, da se delovanje sušilnice nemudoma ustavi in da se jo umesti na drugo ustrezno lokacijo oziroma se poišče drugo ustrezno rešitev glede odvoza komunalnega blata,« pravi bližnji stanovalec Klemen Nagode. Te dni so se na občini odločili, da delovanje sušilnice začasno ustavijo, 19. maja pa bodo s predstavniki komunale sedli za mizo z nemškim proizvajalcem sušilnice in slovenskim posrednikom pri nakupu in poskušali najti rešitev.

Vabljeni k branju članka objavljenega v spletni reviji Notranjsko primorske novice

- Sušilnico komunalnega blata ustavili, iščejo rešitve (12.5.2022)

V žarišču: Kakšna bo prihodnost peskokopa Smolevec?

Peskokop obstaja od leta 1989, vsa leta se od obstoja se okoliški krajani razburjajo zaradi vse večjega tovornega prometa, ki močno obremenjuje lokalno okolje (onesnaževanje, vibracije in prometna varnost). Koncesija za peskokop je potekla 11.1.2022, vendar je bila zaradi interventnega zakona o odpravljanju posledic covida podaljšana za 18 mesecev.

TV LEP, 8.4.2022

V oddaji je predstavljen širši problem obstoječega peskokopa, in sicer tudi vpliv na vodonosnik, ter kakšna so pričakovanja občine, lokalne skupnosti in tudi koncesionarja peskokopa.

https://archive.org/details/v-zariscu-smolevec-08042022

Komunalno blato v Logatcu

Prispevek Oddaje Slovenska kronika o težavah s smradom, ki je posledica premične naprave za sušenje komunalnega blata na ČN Logatec.

https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174865227?s=tv

Logatčani zahtevajo selitev sušilnice blata in čistilne naprave na drugo lokacijo

V oddaji Po Sloveniji so podane informacije o premični napravi za sušenje komunalnega blata na ČN Logatec in njenih težavah ter željah občanov o premiku čistilne naprave iz naselja Logatec.

https://radioprvi.rtvslo.si/2022/04/po-sloveniji-293/

Svetovni dan voda 22. marec

Svetovni dan voda, 22. marec, je letos posvečen podzemni vodi, to je vodi pod površino tal, ki je našim očem skrita.

V slovenskem in svetovnem merilu so podzemne vode pomemben vir pitne, tehnološke in termalne vode ter vode za namakanje v kmetijstvu. Podzemna voda si zasluži večjo pozornost, kot ji jo namenjamo. Razlog, da se o njej ne pogovarjamo pogosteje, je, da je ne vidimo, pogosto pa tudi ne razumemo, kaj se z njo pod tlemi dogaja.

Vabljeni k branju članka objavljenega v spletni reviji Delo
- Podzemna voda kot vir pitne vode (22.3.2022)